Na Drini ribolov
Da je Andrić bio pecaroš, naslovio bi svoju knjigu tako nekako. Nikada nisam lovio na ovoj brzoj i jakoj rijeci, a vjerovatno se mnogo razlikuje od Neretve ili Vrbasa, na koje sam navikao. Ribarski pribor na većoj rijeci je grublji, sve je drugačije. Čak i na samoj Neretvi je ogromna razlika pecati u Žitomislićima naprimjer, gdje je rijeka tri puta šira, nego u svome ranom, gornjem, planinskom toku. Vratimo se priči o Drini. Duga je 340 kilometara, a nastaje udruživanjem rijeka Pive i Tare. Otuda i njena moć, ima ogroman hidropotencijal, svojom snagom je usijekla kanjone, rascijepila planine.
Ljudi su od davnina splavarili na njenim talasima. Ovo na slici je detalj od prije Prvog svjetskog rata. Pretpostavljam iz austrougarskog perioda, europska gospoda na ekskurziji u Bosni, u periodu 1878-1914.
Ova divlja priroda se mora doživjeti. Splavom, kampovanjem, ribarenjem.
Če bi bil Andrić ribič, bi svojo knjigo tako naslovil. Nikoli nisem lovil na tej hitri in močni reki, verjetno pa se zelo razlikuje od Neretve ali Vrbasa, ki sem ju vajen. Na večji reki je ribiški pribor bolj hrapav, vse je drugače. Tudi na sami Neretvi obstaja velika razlika med ribolovom na primer v Žitomislićih, kjer je reka trikrat širša kot v njenem zgodnjem, zgornjem gorskem toku. Vrnimo se k zgodbi o Drini. Dolga je 340 kilometrov in nastane z združevanjem rek Piva in Tara. Od tod njegova moč, ima ogromen hidropotencial, s svojo močjo je sekal kanjone, razdelil gore.
Na njenih valovih ljudje raftajo že od antičnih časov. Na sliki je podrobnost izpred prve svetovne vojne. Predvidevam iz obdobja Avstro-Ogrske, evropski gospodje na ekskurziji v Bosno, v obdobju 1878-1914. To prosto živeče živali je treba izkusiti. Rafting, kampiranje, ribolov.
Reportaža "Lov i ribolov", pecanje škobalja na plovak.
You really like that fishing 😀