Carpe diem

Kad se setim prije kao malac sa ćaćom na rijeku i udari po citav dan trazi gmizavce da ih kaci a ja onako ushicen cekao bi kad ce da "trzne" :D

iskreno se osecam uskracenim u zivotu, zato sto nisam nikada otisao na pecanje, jednostavno nisam imao sa kim,

Ha, ha... se gleda deka tvojot omilen sport e ribolovot, po sekavanjeto za eden od najubavite pokloni, koe si go dal za primer koe ostanuva za dolgi godini, Ribarski stap i pravec na reka na ribarenje. se slozuvam so tebe

Ko se enkrat zavemo, da smo samo mi sami in nihče drug odgovorni za svet zunaj in znotraj sebe-za svoje misli, ki generirajo naše občutke ti pa vplivajo na naša dejanja, ki jih potem manifestiramo v zunanjem svetu, se nam odprejo vrata do resnično polnega, svobodnega življenja, ki ga začnemo soustvarjati s svojim umom in telesom. Najlepše darilo, ki si ga ljudje tekom življenja lahko podarimo je, da se naučimo skrbeti za ravnovesje med svojim umom-duhom in telesom SKRB ZA RAVNOVESJE UMA DUHA IN TELESA JE POGOJ ZA ZDRAVJE IN DOBRO POČUTJE

V življenju so za naše zdravje in dobro počutje najpomembnejše 3 stvari:

1. da se naučimo disciplinirati naše umske-miselne procese (pri delu in v zasebnem življenju),

2. da primerno skrbimo za svoje telo (telesna vadba, prehrana in počitek), ter

3. da se naučimo sproščati na način, da znamo vzpostaviti stik sami s seboj, svojo intuicijo, notranjim mirom in večnim otrokom, ki prebiva v nas.

Za tako ravnovesje pa je seveda potrebna disciplina-tako umska kot delovna, stalno učenje, sprejemanje sprememb ter prisotnost v trenutku. UM -KAKO Z LEPIM NOTRANJIM DIALOGOM DO VEČ DOBRIH OBČUTKOV IN SVOBODNEGA ŽIVLJENJA

Ko se enkrat zavemo, da smo samo mi sami in nihče drug odgovorni za svet zunaj in znotraj sebe-za svoje misli, ki generirajo naše občutke ti pa vplivajo na naša dejanja, ki jih potem manifestiramo v zunanjem svetu, se nam odprejo vrata do resnično polnega, svobodnega življenja, ki ga začnemo soustvarjati s svojim umom in telesom. Tako postanemo vrhunski piloti svojega letala, ki nikoli ali pa skoraj nikoli ne preklopi na avtopilota.

Vse kar si govorimo v svojem zavednem umu, naš nezavedni um vzame za ukaz in brezpogojno resnico. To se nam začne nato dogajati tudi v življenju: (če si govorimo lepe misli, se nam bodo ponujale lepe priložnosti in jih bomo tudi opazili in privlačili v življenje, če pa si bomo govorili grde misli, se nam bodo dogajale slabe stvari in jih bomo v življenje tudi privlačili). POMEMBNO JE ZAZNATI LEPOTO IN KVALITETO TEGA TRENUTKA

Za to je potrebno neprestano zavestno opažanje — videnje vsega, kar se dogaja v naši notranjosti in zunaj nas brez olepšav, brez popravljanja, brez razmišljanja, kaj naj bi bilo prav in kaj ne. Pomembno je, da nismo obremenjeni z mnenji, predsodki, zaključki, da smo res pripravljeni na raziskovanje svoje notranjosti.

Toda, ko se spoznavamo, se ne smemo izdvojiti iz ostalega sveta. Sami ne moremo obstajati. Obstajamo le v odnosu do ljudi, stvari in idej in šele z opazovanjem odnosov do ljudi, narave in stvari, kot tudi do notranjih dogajanj, pričenjamo spoznavati sebe.

Spoznavanje sebe zahteva občutljivost. Izstopiti je treba iz predstave »kar mislim, da sem«, »kar mislim, da naj bi bil« in se približati temu, kar v resnici smo ter zaznavanju občutenja stvari neposredno in brez strahu. To je prava pot do notranje svobode, občutka samovrednosti in lepega življenja. Cilj naj nam bo, da si vsak dan vzamemo 20 minut časa za delo v tišini. Spuščanje v tišino mora postati del našega biološkega ritma, zasidrati se mora v naše življenje, tako da se je veselimo. Meditacija potrebuje iskrenost ter miren in odrasel pristop. Biti moramo potrpežljivi. Meditiramo lahko le, če so naše fizično telo, naša čustva in naš um mirni. Smo sproščeni, nezaskrbljeni — toda zavest je budna. Vklopimo stikalo zavedanja samega sebe.

V tišini se uglasimo s svojim notranjim jazom — pod zunanjostjo naše osebnosti leži notranja identiteta — kompleksna in globoka, mnogodimenzionalna, njena glavna značilnost je rastoča brezpogojna ljubezen (globok mir, blaženost, povezanost z vesoljem, tiho razumevanje- duša-notranji glas –višji jaz-bog).

Moj prvi stap za pecanje je bio "takmicarac", stariju od mene, brat ga je predhodno koristio pa Sam ga ja samo nasledila. Posto je bio crno sive boje, tata je iseckao izolir traku I zalepio na njega zvezdice I moje ime. Bas mi je draga uspomena, vraca me u neka lepsa vremena kada nismo imali nikakvih briga.

Odlicna slika, govori toliko reci. Evo, jutros je moj sin isao sa stricem na pecanje :D

bravoooooo.....tudi slovenski si napisal.....meni je tako mnogo lakše kad čitam hahah

hvala i za slovenski..sedi petica

To je istina, moj sestric obozava da ide na pecanje. Cak smo mu kupili mali stap za pecanje.

Bravo za članak!

Da, pecanje moze biti vrlo zabavno deci. Takodje mogu da nauce mnogo toga, o svetu riba, recnim tokovima, ocuvanju prirode, strpljivosti....

Mislim da današnja deca nemaju strpljenja za pecanje!

Children should be allowed to fish close to the neighbourhood

I still remember when I played soccer with my potato homies in the backyard and that was life. Nowadays I can only run fifa 20 or pro evolution soccer game on ps4

Bas mi se svidja ovaj post! Draog mi je sto je napisan ovako, na svim jezicima bivse Jugoslavije!

ludo, :D

Ja sam kao mala isla sa ujkom da pecamo, bese to lepo vreme 🥰🥰🥰