Vsi vemo za CVETKOV TRG in nihče ne ve, po kom je ta del mesta dobil ime

Kdo je bil Cvetko. O Cvetkovem trgu vsi dobro vedo, le redki pa vedo, kdo je bil Cvetko v resnici in kako se je znašel v Beogradu, kjer je hitro pridobil veliko bogastvo in krog prijateljev.

Cvetkova pijaca je eden najbolj znanih delov Beograda. Vsak dan tja hodi na tisoče ljudi, kupujejo, živijo, delajo. V tem kraju so bile njive, tlakovane uličice in cesta do Smedereva. Ta del mesta je bil težko obrobje, ljudje so tja le šli, a niso prišli.

Danes je tam znamenita Cvetkova pijaca in le malo ljudi ve, po kom je dobila ime.

Konec 19. stoletja je iz Struge v Makedoniji v Beograd prišel neki Cvetko Jovanović, ki se je rodil leta 1862 v vasi Labunište blizu Struge v današnji Makedoniji. Ko je odrasel, se je preselil v Beograd in odprl trgovino z živili v bližini Pravne fakultete. Ker je šlo dobro, je kupil kos zemlje na Vračarskem polju in leta 1902 odprl istoimensko gostilno. Ta gostilna je kmalu postala splošno znana kot Cvetkova mehana, krasila pa jo je slika Kraljevića Marka in besedilo "Marko pije vino Kraljević, polovico pije, polovico daje Šarcu". Vrt gostilne je bil tam, kjer je danes Cvetni bazar .Cvetko je bil očitno človek z vizijo in prefinjenim občutkom za posel. Ker se je zavedal pomembnosti elektrifikacije in prometa, je v ta del mesta uvedel elektriko in postavil tirnice za tramvaj številka 6, ki je vodil neposredno do njegove gostilne. Posel je cvetel, Cvetkovo bogastvo je raslo, njegovo premoženje pa se je širilo. Njegova hiša se je nahajala neposredno za kavarno, posest pa se je razširila na današnji Zdravstveni dom Zvezdara. Tudi njegova današnja tržnica Zvezdara je bila v njegovi lasti. Od tod tudi priljubljeno ime trga.

Žalostna usoda

Vendar "sreča ni denar, poln vreč". Pravzaprav je bila Cvetkova usoda zelo žalostna. Imel je štiri otroke in nobeden od njih ni dolgo živel. Kljub temu je skušal narediti dobro za vso skupnost.

Ustanovil je sklad Cvetka Jovanovića in njegove žene Stefane. En del denarja iz sklada je bil namenjen za gradnjo nove in pomoč stari cerkvi v njegovem rodnem Labuništu, drugi pa za gradnjo velike stavbe v najemu. Prihodke od najemnine bi namenili cerkvi priprošnje Presvete Matere božje, Društvu za gradnjo cerkve sv. Save, šolam, vrtcem, revnim in drugim humanitarnim namenom. Cvetko je bil zaradi gradnje naselja kralja Aleksandra velik dobrotnik in nosilec reda petega reda svetega Save. Zaradi svojih zaslug je imel čast, da je eno ulico poimenoval po njem.

Cvetko Jovanović je umrl leta 1938, deset let po njegovi smrti pa je bila večina njegovega premoženja podržavljena. Dediči Cvetka so morali celo hišo kupiti od Občine, da so v njej lahko živeli.

Cvetkova obdaritev je pripadla šolskemu ministrstvu, gostilna se je preimenovala v Smederevo, tržnica Zvezdarska, ulica, ki je nosila njegovo ime, pa je danes poimenovana po Slobodanki - Danki Savić.

Dela Cvetka Jovanovića pa niso pozabljena in kljub vsemu je njegovo ime ostalo globoko zakoreninjeno v ljudeh. In moralo bi biti, saj je bil Cvetko velik človek. Zato bom naslednjič, ko bom obiskal svojega prijatelja, ustavil prvi brezplačni taksi in s ponosom rekel - Cvetku, prosim