What if there is no one else!
What if there was no one to compare yourself with?
What would you think about yourself if there was no one else? If you had no competition, would you perform better? If there was no one to compare yourself with, alot of people would feel much better about themselves
Seeing what you don't have causes you to overlook what you actually have.
You might be able to recognize that envy is the only thing making you feel like you don't have enough, but honestly, some people don't have enough. But many of us actually do have enough.
You will always not have enough until you decide to mark a line and understand that it's enough. There are so many things you should use to measure your contentment, you shouldn't probably use material wealth one of them.
V vsakdanjem življenju se nenehno srečujemo s konkurenco: v družini in šoli, na delovnem mestu, športu, v poslovnem življenju. Konkurenca je neizogibna, saj so dobrine relativno redke in jih je premalo za vse. Konkurenca zagotavlja učinkovitost upoprabo raltivno redkih dobrin. Konkurenca ja lahko cenovna ali necenovna. Odvisna je od števila kupcev in prodajalcev, raznolikosti blaga, možnosti vstopa novih ponudnikov in racionalnosti tržnih osebkov. Na popolno konkurenčnem trgu je zelo močna cenovna konkurenca, ki se vsak hip lahko še zaostri zaradi vstopa novih podjetij. Proizvajalci in kupci so vedno racionalni, saj so proizvodi istovrstni: odločitve o nakupu in prodaji so odvisne le od cene. Le-te se oblikujejo na trgu, neodvisno od želja posameznih prodajalcev in kupcev.Na stopnjo konkurence vpliva:1.število kupcev in prodajalcev2.istovrstno ali raznoliko blago3.preseljevanje proizvodnih dejavnikov4.obveščenost kupcev in prodajalcevI.Popolne konkurence:Popolna konkurenca sedandanes pojavlja predvsem na trgih osnovnih kmetijskih pridelkov in surovin. Močna konkurenca je tudi pri nekaterih oblačilih (majice), trgovini na drobno, založništvu, proizvodnji in prodaji tkanin,... Večina trgov pa je nepopolna, konkurenca na njihpa je občutno šibkejša.Značilnosti:1.veliko število kupcev in prodajalcev – vsak izmed njih ima le neznaten tržni delež, zato ne more vplivati na ceno. Le-ta je za vse prodajalce in kupce dana . oblikuje se natrgu, neodvisno od volje. Če želijo ponudniki doseči večji delež, morajo zmanjšati stroške. 2.blago različni proizvajalcev je za kupce istovrstno – kupcem ni nobeden proizvajalec ljubši od drugega. Nakupne odločitve so odvisne le od cene blaga.Konkurenca je cenovna.3.proizvajalci se lahko prosto preseljujejo med panogami – proizvodni dejavniki so popolnoma mobilni. V težnji po čim večjem dobičku lahko novi proizvajalci brez večjih težav vstopajo v panogo z višjo prfitno mero. Obstojočim proizvajalcem v tej panogi tako ves čas grozi, da se bo konkurenca zaostrila.Da bi si zagotovili obstoj na trgu, veliko akumulirajo,uvajajo tehnološke inovacije in zmanjšujejo stroške. Prost je tudi izstop iz panoge,v kateri proizvajalec ni učinkovit.4.tržni osebki so vedno racionalni in popolnoma obveščeni o tržnih razmerah – prodajalci in kupci vselej ravnajo gospodarno in skušajo z danimi sredstvi doseči čim večji učinek. Prodajalci maksimirajo dobiček, kupci koristnost dobrin.
Zakaj me morajo vedno s kom primerjati?
»Ponorim, ko me starši ali učitelji primerjajo z drugimi.« (Mija)*
»Primerjave mi dajejo občutek manjvrednosti, ker si še v istem hipu želim biti takšna, kot je oseba, s katero so me primerjali.« (Alja)
V ŠOLI ti učitelj prigovarja, da v matematiki nisi tako dober kot tvoj sošolec. Doma ti mama ali oče očita, da nisi tako skrben kot sestra. Najde se kdo, ki reče: »Kako je bila tvoja mama lepa, ko je bila tvojih let!« To boli, kajne? Vtis dobiš, kot da se temu človeku ne zdiš ravno lep. Najraje bi zakričal: »Pa ljudje, ali ne morete videti mene! Zakaj me je vedno treba s kom primerjati?«
Zakaj primerjanje tako boli? Ali je v tem sploh kaj dobrega? Kaj lahko storiš, če te ljudje primerjajo z drugimi?
Zakaj primerjanje boli?
Morda zato, ker včasih udari ravno tja, kjer si najbolj ranljiv. To, kar ljudje izrečejo, si morda velikokrat že sam misliš. Becky denimo odkrito pove: »Gledala sem priljubljene sošolke in sošolce in si mislila ‚Ko bi le jaz bila takšna! Potem bi me maralo več ljudi!‘«
Od kod taka negotovost? No, pomisli, kaj se dogaja s tvojim telesom, čustvi in z razmišljanjem. Telo se morda zelo hitro spreminja. Odnos s starši postaja bolj zapleten. Verjetno se je zelo spremenil tudi tvoj pogled na nasprotni spol. Zato se morda sprašuješ: ‚Ali je z mano vse v redu?‘
Edina možnost, da dobiš odgovor na to vprašanje, se ti morda zdi primerjanje z drugimi mladimi, ki doživljajo enake spremembe. In v tem je zanka! Če se zdi, da v tem uspevajo bolje od tebe, se počutiš negotovega. Potem pa kdo od odraslih še pripomni: ‚Kako da ne moreš biti kot ta in ta!‘ Takrat se ti uresniči najhujša mora – s tabo res ni vse v redu!
Alja je povedala, zakaj še lahko primerjanje boli. »Ko te s kom primerjajo,« pravi, »še posebej če gre za koga takega, ki ti je blizu, te lahko začne preganjati občutek zavisti ali v tebi raste zamera.« Miji so ti občutki znani. Zdi se ji, da jo starši in učitelji kar naprej primerjajo s starejšo sestro. »Govorijo mi o tem, kaj vse ji je uspelo takrat, ko je bila mojih let,« pravi Mija. In kako se zato počuti? »Kot da moram tekmovati s sestro. Včasih ji celo zamerim.«Primerjanje res lahko škodi. Razmisli, kaj se je zgodilo Jezusovim najtesnejšim prijateljem. Na večer, preden je Jezus umrl, je med apostoli prišlo do »vročega prerekanja«. Zakaj? Pravzaprav zato, ker so se med seboj primerjali in prepirali, »kdo od njih naj bi bil največji«. (Luka 22:24) Ni dvoma o tem, da je lahko primerjanje včasih zelo škodljivo.