Man, protect me and I will inspire you!

Že nekaj časa opazujem ženske in moške energije in nekaj zadnjih tednov v meni brbota ta zapis.

Kot otrok sem popoldneve preživela na ogromni divji češnji, ki je zrasla iz koščice. Tik ob temeljih terase v nenavadnih in na videz zelo slabih pogojih za rast. Za časa svojega življenja je ostala divja. Vsako leto je bogato obrodila in svoje temno vijolične sadeže ponujala v šopih, od katerih so se drobne vejice šibile. Barvala je usta in cele dlani. S svojim izjemno sladkim, a za noto rahlo kiselkastim okusom je vabila po še in s svojimi sokovi puščala lepljivo sled. Najslajše doživetje je bilo visoko v njenih nedrjih s sočnimi sadeži iz rok v usta in s koščicami iz ust na tla. Tako je bil krog sklenjen. Tam so bile češnje največje in najslajše. Tam so imeli kosi pravo gostijo.

Neverjetno rodna lepotica je bila. Iz njenih koščic, ki so največ prihajale iz mojih ust, so vsako leto pognali dodatni poganjki, ki v senci in ob mogočnih koreninah krasotice niso imeli dovolj možnosti za rast.

Po šoli sem splezala visoko, kolikor je šlo, in tam samo opazovala, razmišljala, snovala verze v rimah in živela svoj paralelni svet. Ko je bila sezona magičnih plodov, sem se sladkala, sicer pa samo napajala z njeno močjo. V višino je zrasla za dve stanovanjski nadstropji. Njene veje so bile močne in žilaste, njene korenine pa tako mogočne, da je pričela dvigovati temelje terase in povzročala razpoke v ploščicah. Vrsto let smo proučevali in raziskovali, kaj lahko storimo, da jo ohranimo. Tu in tam je bilo treba odžagati kakšno vejo, ki je prenizko silila na dovozno pot, sicer pa je ni nihče nikoli obrezoval. Ko je spomladi zacvetela, je v svoji veličastni beli obleki jemala dih in daleč naokrog naznanjala, da je prišla pomlad. Da lahko zopet zlezemo na plano, vdihnemo radost toplih sončnih žarkov in doživimo čudež ponovnega rojstva.

Zobam češnje, potujem po spominih in razmišljam. Ženske smo izgubile stik same s seboj. Oddaljile smo se od svojega bistva, od centra svoje moči, elektrarne ženske energije in jedra, ki napaja cel svet. Posledice so očitne in bolj kot kadar koli prej na dlani. Več kot pet tisočletno patriarhalno vladanje z izkrivljeno energijo moči nadvlade, izkoriščanja, suženjstva, uničevanja, pohlepa na eni in bojem žensk za enakopravnost na drugi strani, je pustilo obremenilne posledice na moškem in ženske oropalo najpomembnejše esence. Esence, s katero ženska napaja najprej sebe, potem moškega in nato celo svet.

Že nekaj časa opazujem ženske in moške energije in nekaj zadnjih tednov v meni brbota ta zapis. Potreba, da zapišem svoja spoznanja o enem ključnih temeljev svoje biti. Sklenem krog. V sebi povežem jin in jang. Staro, uveljavljeno in zasidrano še vedno kdaj pa kdaj kljubuje spremembam, transformacija nikoli ni bila in nikoli ne bo enostavna, a pelje k svobodi.

Neverjetno, kako je človek edina vrsta na tem planetu, ki je sposoben tako zelo popačiti naravne zakonitosti, se odtujiti od narave in pozabiti od kod prihaja. Neverjetno, kako je ta družba uspela ustvariti številne tabuje glede izvorne spolne energije, ki je najmočnejša in ustvarja življenje.

Zakaj soustvarjamo družbo, kjer moška in ženska energija tekmujeta, ko pa v resnici tvorita krog, iz katerega vse skupaj nastaja?

Kaj je zares prava moč posameznika? Koliko je vredno zunanje materialno, če smo odtujeni od svojih teles? Kdaj smo se nazadnje preselili iz uma v telo in se zares čutili? V glavah vre kot v ekonom loncu, naše elektrarne hormonov pa se sušijo.

'Ženska, ki je v harmoniji s svojim duhom je kot reka. Potuje brez sprenevedanja in prispe na svojo destinacijo pripravljena, da je, kdor je. Ona.'

Ženske smo ciklična bitja in moški linearna. Ženske smo kot Luna in moški kot Sonce. Ženske vsakič prepotujemo cel krog. Moški zjutraj vzidejo in zvečer zaidejo. To so osnovne biološke danosti naših telesnih ustrojev.

Ženske se v vsakodnevnem hitenju skozi linearni princip delovanja v tej družbi ne zavedamo, da je stanje v našem naravnem ciklu vsak dan drugačno. Ne znamo več čutiti tega. Družbeno pogojeno govorimo o »tistih dnevih« v mesecu. O katerih dnevih pa pravzaprav? Katerega izmed vseh edinstvenih dni imamo v mislih?

Naš naravni mesečni cikel nam vsakič postreže z možnostjo spuščanja, odpuščanja, čiščenja, poglabljanja, notranjih uvidov, sprejemanja, umirjanja in regeneracije. Ali se zavedamo tega blagoslova?

V linearnem svetu hitenja in odtujenosti ni prostora za cikel. Ni prostora za negovanje, poglabljanje, raziskovanje in rast. Za kreiranje. Za UŽITEK - primarno in najpomembnejšo lastnost ženske energije. In tako iz cikla v cikel, iz generacije v generacijo ženske izgubljamo dragocene modrosti in pozabljamo na svoje bistvo, od koder vsi prihajamo.

Pozabljamo na center naše prave moči. Pozabljamo na Ljubezen v nas, s katero se napajamo.

V sodobnem svetu, kjer lahko vse nadzorujemo, na žalost nadzorujemo tudi hormone, da lahko »čim manj moteče« linearno drvimo naprej. In ko hormoni presahnejo, rečemo v našem svetu temu pojavu pavza, nekje drugje, kjer je več stika s telesom, pa druga pomlad. V našem svetu praznujemo rojstvo na ta svet, ne praznujemo pa rojstva v svet ženske.

Mati Zemlja nam je v zadnjem obdobju ponudila priložnost, da se ustavimo in v ospredje postavimo kvalitete najpristnejše ženske energije. Priložnost, da se poglobimo vase, odpremo srce in pričnemo ustvarjati lepši svet.

Veliko Ljubezni bo potrebne, da se zacelijo več kot pet tisočletne rane grozodejstev, ampak še tako dolga pot se začne s prvim korakom. Naj bo tokrat prvi korak v notranjost, k našemu izvoru.

'Ženska se polni skozi Ljubezen, Moški se polni skozi Žensko.'

Dragi Moški,

zavedam se bremena zgodovine, ki ga nosiš, izgubljene ali samo na videz znane usmeritve na lastnem kompasu in popačenih vrednot. Zavedam se vseh tvojih potlačenih emocij in solz, ki so hrepeneče ostale v tvoji notranjosti in ne izprale tvoje duše. Vem, da se sprašuješ, kakšna je tvoja vloga, ko name ne preži nevarnost divjih zveri, ko lahko sama poskrbim za svoje preživetje, obstoj in razvoj. Nekaj še zagotovo vem, dragi Moški. Sposoben si čutiti, čeprav si tega nisi sposoben vedno priznati. In globoko v sebi se počutiš kot največji heroj, ko osrečiš žensko. Tudi tega se zavedam.

Ne glede na to, v kaj so nas zgodovinska in družbena dejstva potisnila, lahko določene dele sebe odkrivam samo ob tebi, dragi Moški. Ti me lahko varuješ, ko v meni divja vihar. Ti si lahko dovolj trdna skala, ko kot voda valovim in butam, dokler se spet ne umirim.

V mojem ciklu so mirne vode in divja valovanja, zato je normalno, da se občasno tudi zlomim. Takrat ostani ob meni, ne zbeži stran, čeprav te moj vihar straši. Samo bodi tam ob meni. Ne analiziraj in ne rešuj zadev. Predvsem pa ne jemlji stvari preveč osebno. Moje odprto srce ti bo z mnogokratnikom povrnilo. Napajal se boš z Ljubeznijo, kot se drugače ne bi mogel napajati z ničemer. Ne poskušaj me razumeti, kajti vsak dan znova se učim razumeti sama. Poskušaj me samo sprejeti in napajal se boš iz vodnjaka, ki ne bo nikoli presahnil.

'Žensko je treba ljubiti, ne pa jo razumeti. To je prva stvar, ki jo je treba vedeti.'

Sama bom še naprej skrbela za svoje odprto srce. Za svojo pretočnost, magnetičnost, čarobnost, lahkotnost in igrivost. Vsak dan se bom spoznavala in vabim te, da me tudi ti spoznavaš. Kot da sva na prvem zmenku, ko radovedno vpijava eden drugega. Naj bo tako vsakič, ko zjutraj odpreva oči. Naj bo tako vsakič, ko se dotakneva drug drugega. Ne delajva zaključkov vnaprej, ker ne veva, kot kdo se bova jutri prebudila, ob kom nežno pretegnila in ob koga strastno ovila.

V vseh teh letih sem se naučila drugače. Ko me je nekaj prizadelo, sem zgradila zid okrog svojega srca, bolečino potisnila nekam globoko in šla naprej. Sčasoma ponovno poiskala radost in tako naprej do naslednje bolečine. Te so postale globočine in zidovi prave debeline. Zapiranje srca, ki je povzročalo največje trpljenje, je bilo presenetljivo najlažje doseči. To je bil naučen obrambni mehanizem, ki se je na ven kazal z nedostopnostjo, odtujenostjo in neprijaznostjo, v meni pa je vse kričalo po objemu, sočutju, razumevanju in Ljubezni.

Vemo, česa si najbolj želijo in potrebujejo najbolj razočarani, jezni in sovražni posamezniki, a ne?!

Ko se ženske znajdemo v svojem vrtincu čustev, ki so nepredelana in potlačena, s prstom rade kažemo na moške, še posebej na tiste, s katerimi smo v intimnem odnosu. Krivimo jih za svoje počutje in omaložujemo. Kot posledica sledi odtujitev ter iskanje in preštevanje napak. Vrzel, ki se pojavi, pa postane sčasoma nepremostljiva.

Draga Ženska,

ne glede na to, kako cel Moški je pred tabo, ne more podreti zidov, ki si jih zgradila. Ne glede na to, kakšno Boginjo vidi v tebi, ne more prebuditi tvoje magnetičnosti in napolniti vira tvoje Ljubezni. To lahko storiš samo sama. Kajti sama si Ljubezen. Zato je ne išči v zunanjem svetu.

Moški ne more spoznati svojega polnega potenciala in avtentične moči skozi oči neizpolnjene Ženske. Ko je ženska izgubljena, je izgubljen tudi moški. Ženska je okno do srca Moškega in skozi srce Moški dostopa do svoje duše.

Ko se povežeš s centri moči v svojem telesu, ko spoznaš in začutiš svojo dušo, ko vsako spremembo jemlješ kot čudež narave in ko začutiš moč pristne ženske energije, takrat si nepremagljiva. Takrat se boš zavedala, da lahko samo sama pozdraviš najprej sebe, nato moškega in cel svet. Vendar bodi iskrena in odkrita do sebe, da te zunanji vplivi ne zavedejo. Gre za pristno avtentično moč, ko si v skladu s svojo dušo, ki si je izbrala žensko telo. Tebe, draga Ženska. To ni manipulativna moč prižganega ognja, katerega namen je, da se šibkejši ob tebi speče. To je svetloba, ki prihaja od znotraj, krepi tebe in vse okrog tebe. To je čista in pristna Ljubezen

Draga Ženska, ali si spoznala, sprejela in objela vse dele sebe? Tudi tiste, s katerimi se ne družiš rada? Kaj vsak dan sama sebi pripoveduješ? Kako se opisuješ? Kakšne besede kuješ? In kakšne zgodbe snuješ?

Kaj si želiš? Po čem hrepeniš?

Da te obožuje? Pa se obožuješ sama?

Da se te dotakne? Kdaj si se nazadnje dotaknila sama?

Da v tvojih očeh vidi Ljubezen? Kaj vidiš ti, ko se pogledaš v ogledalo?

"Hvaležna sem, da sem ženska. Očitno sem morala v svojem prejšnjem življenju narediti nekaj velikega."

Dragi Moški,

se še vedno sprašuješ, kaj je tvoja vloga? Kakšen naj boš?

Bodi pogumen in močan, da jaz lahko še naprej valovim. Bodi prijazen, sočuten in poln Ljubezni, da lahko jasno vidim utrip tvojega srca. Bodi iskren in pošten, da boš z lahkoto gradil samozavest, ki mu bo sledil uspeh in naravno umirjal svojega duha.

Varuj me in jaz te bom navdihovala. Spuščala se bova v globine in vzpenjala v nebo. Letela bova na krilih najbolj čutnih utripov. Nekje med Soncem in Luno. Preprosto tako.

Hvala,ker ste prebrali moj članek.Če vam je bil všeč,stisnite naroči se,všeček in komentirajte!

Želim Vam lep sobotni dan.

@Kaya